I M U N S K I    S I S T E M

                                                                                              ODPORNOSTpng

IMUNSKI SISTEM - PROTITELESA - AMINOKISLINE

Imunski sistem igra osrednjo vlogo pri zaščiti telesa pred povzročitelji infekcijskih bolezni in pri preprečevanju razvoja mnogih drugih vrst obolenj. Ustrezno delujoč imunski sistem ščiti organizem pred neštetimi povzročitelji bolezni kot so virusi, bakterije, glivice, paraziti, razni toksini in tujki ter pozitivno vpliva na zaviranje razvoja degeneriranih procesov, ki sicer močno ovirajo delovanje organov ter zavirajo mnoge telesne funkcije.

Prav tako kot vse telesne celice, so tudi celice imunskega sistema zgrajene iz aminokislin – osnovnih gradnikov organizma. Aminokisline so temeljne gradbene molekule vseh telesnih beljakovin, torej celic, tkiv in organov in so ključne za pravilno delovanje celotnega organizma. Tako kot ves organizem, tudi imunski sistem za svoje nemoteno delovanje potrebuje ustrezne aminokisline.

                                                                                                                              STABILNOSTpng

Delovanje imunskega sistema.

Imunski sistem tvorijo mnoge, različne vrste celic in predstavlja zelo kompleksen sistem. V osnovi ga sestavljata dva dela, ki imata vsak svojo vlogo v preprečevanju razvoja patoloških pojavov. Imunski sistem za prirojeno imunost in imunski sistem, ki je odgovoren za pridobljeno imunost. Sistem za prirojeno imunost predstavljajo mnoge različne celice, ki se nahajajo v skoraj vseh delih organizma. Te celice so sposobne prepoznati vse telesu tuje snovi, škodljive agense, ki iz okolja vdirajo v organizem, jih pogoltnejo in uničijo ter sprožijo mnoge reakcije, s katerimi se naše telo obvaruje pred nadaljnjim vdorom drugih škodljivih dejavnikov. Te celice se imenujejo fagociti ali »celice požiralke«. Celice tega imunskega sistema so sposobne prepoznati tuje elemente in snovi, čeprav se z njimi v preteklosti še niso srečale, zato se imenuje sistem za prirojeno imunost.

Opravljajo pa celice prirojenega imunskega sistema poleg te še pomembnejšo nalogo. Spodbujajo delovanje limfocitov, ki predstavljajo osnovne celice sistema za pridobljeno imunost in tako spodbujajo delovanje tudi tega imunskega sistema. Limfociti lahko prepoznajo antigene (telesu tuje snovi) le, če jim jih na njihovi površini primerno predstavijo celice prirojenega imunskega sistema.

Vsak limfocit je sposoben prepoznati le enega ali le nekaj zelo podobnih antigenov, zato je njihova glavna značilnost specifičnost.

Sistem pridobljene imunosti ima tudi značilen imunski spomin. Če je bil imunski sistem nekoč že v stiku z nekim določenim antigenom, ostane v telesu povečano število t. im. spominskih celic (limfocitov), ki so ob ponovnem srečanju sposobne ta antigen tudi prepoznati.

Na ta način se tvorijo protitelesa.                                                 Igjpg

To pa pomeni, da bo imunska reakcija ali imunska obrambna odzivnost telesa ob ponovnem srečanju z enakimi antigeni v večini primerov hitrejša in učinkovitejša. Na tem principu delovanja, s spodbujanjem tvorbe protiteles, temelji tudi učinkovitost cepljenja proti določenim okužbam.

        Ig - 1jpg        Ig - 2jpg        Ig - 3jpg

Protitelesa ali imunoglobulini so torej pomemben sestavni del imunskega sistema. Protitelesa so se sposobna vezati na tujke - antigene, kot so bakterije, virusi ter drugi mikroorganizmi in tako preprečiti njihovo škodljivo delovanje na organizem. Za tvorbo protiteles so odgovorni limfociti B ali bele krvne celice, ki so sposobni tvoriti protitelesa proti praktično vsaki snovi v naravi.

Utrujenost, brezvoljnost, nemoč, slabo počutje, pogosti prehladi in druge okužbe, alergijske reakcije, prebavne težave, počasno celjenje ran in dolgo prebolevanje bolezni so najpogostejši pokazatelji pešanja naše imunosti in slabega delovanja imunskega sistema. Tudi nezdrava prehrana, prekomeren stres, pomanjkanje spanca, kajenje, pitje alkohola, težko fizično in mentalno delo negativno vplivajo na delovanje našega imunskega sistema.

                                                            AK-fotojpg
 

Vloga aminokislin.

Osnovni gradniki vseh telesnih celic, tkiv in organov so beljakovine. Prav vse beljakovine pa so zgrajena iz aminokislin – osnovnih gradnikov beljakovin. Torej je tudi za tvorbo specifičnih protiteles oz. imunoglobulinov, ki jih proizvaja naš imunski sistem potrebna optimalna oskrba telesa z ustreznimi aminokislinami. Aminokisline so vpletene v prav vse procese, ki potekajo v živih bitjih, nujno so potrebne tudi za pravilno rast in razvoj našega telesa. V naravi obstaja veliko aminokislin, a le 20 aminokislin je standardnih ali proteinogenih, torej takšnih, iz katerih je naš organizem sposoben tvoriti vse telesne beljakovine. Te aminokisline tvorijo standardni genetski zapis in so ključne za tvorbo najrazličnejših aminokislinskih povezav, ki končno pripelje do oblikovanja beljakovinskih molekul – strukturnih in funkcijskih proteinov, odgovornih za celotno delovanje našega organizma.

Poznamo esencialne aminokisline, ki jih telo ne more ustvariti samo in jih moramo za normalno delovanje nujno zaužiti s hrano (levcin, izolevin, valin, lizin, treonin, triptofan, fenilalanin, metionin), pogojno esencialne (histidin, arginin, tirozin), ter neesencialne aminokisline, ki jih lahko naše celice sintetizirajo same (alanin, asparaginska kislina, asparagin, cistein, glutaminska kislina, glutamin, prolin, serin, glicin). V novejšem času sta odkriti dve novi proteinogeni aminokislini (pirolizin in selenocistein).

Imunski sistem je izredno kopleksen organ, ki prepreda celo naše telo. Aminokisline pa so osnovni gradniki vseh naših imunskih celic, zato so aminokisline ključne za aktivnosti na najrazličnejših ravneh imunskega sistema. Med drugim prispevajo k tvorbi protiteles - imunoglobulinov, povečujejo učinkovitost celic požiralk (fagocitov, makrofagov) pri imunski obrambi, spodbujajo tvorbo limfocitov, sodelujejo pri izgradnji imunskih celic prebavnega, dihalnega in limfatičnega sistema, delujejo stabilizacijsko na sluznico črevesja …

Aminokislina glutamin igra pomembno vlogo pri izgradnji in delovanju celic imunskega sistema. Glutamin ima ključno vlogo za proliferacijo limfocitov, diferenciacijo B-celic in zmožnost fagocitoze makrofagov. Katabolna bolezenska stanja, kot so močne infekcije, vnetja, travme, opekline, sepsa, rakasta obolenja in mnoga druga, gredo skoraj vedno z roko v roki z izrazitom pomanjkanjem glutamina. Dokazano je, da že zgolj parenteralni dovod dipeptidov, ki imajo v svoji sestavi glutamin, lahko pomembno pripomorejo k zmanjšanju vnetij in stopnje zapletov zaradi njih. V makrofagih in limfocitih se glutamin izkorišča za nastanek energije (ATP) potrebne za delitev teh celic. Razpoložljivost prostega glutamina vpliva na produkcijo interlevkina IL-2, ki sodeluje pri proliferaciji limfocitov T (imunomodulatorno delovanje). Glutamin je prekurzor nastanka tripeptida glutationa, ki je pomemben regulator redoks potenciala in eden najmočnejših antioksidatov. Aminokislina  lizin je sestavni del mnogih encimov, transportnih proteinov v krvni plazmi, pomemben sestavni del imunoglobulinov in hormonov. Pomanjkanje lizina vodi do oslabitve imunskega sistema in zmanjšane tvorbe protiteles.

                                                                                                                                 IMUNSKI SISTEMpng

Prehranski dodatki

Pomanjkanje aminokislin v telesu torej posledično privede do pomanjkanja beljakovin. To pa povzroča med drugim tudi motnje v delovanju imunskega sistema. V primeru bolj intenzivnega imunskega odziva se namreč močno povečajo potrebe po aminokislinah in energiji. Ključno je uživanje raznovrstne prehrane, da telesu priskrbimo potrebne hranilne snovi, vitamine in minerale. Kadar ne moremo popolnoma zadovoljiti vnosa aminokislin v telo, predvsem v obdobju povečanih potreb organizma, so na voljo prehranska dopolnila, ki vsebujejo ustrezno razmerje aminokislin, vitaminov in mineralov. Priporočljivo je uživanje aminokislin v obliki prehranskih dopolnil s predpono L, ki nakazuje, da so strukturne aminokisline enake naravni.

Splošni ukrepi za krepitev imunskega sistema: uravnoteženo uživanje pestre in raznovrstne hrane,  zadostnih količin sadja in zelenjave, beljekovin, kompleksnih ogljikovih hidratov, hrane z nizko vsebnostjo nasičenih maščob, izogibanje škodljivim življenjskim navadam, letom primerna redna telesna dejavnost, so ključ do optimalno delujočega imunskega sistema.

Včasih je zaradi vzdrževanja homeostatskega ravnovesja treba poseči tudi po dopolnilnih prehranskih dodatkih.

                                                                                                                        93005ee9-9b24-4e93-a8b0-4be57d7f41d0jpg
                   

NUCLEO AMIN vsebuje: esencialne AK L-levcin, L-Izolevcin, L-valin (verižno razvejane esencialne AK ali BCAA), esencialno AK L-lizin, neesencialno AK L-glutamin in vitamin C. 100 g, 20 dnevnih odmerkov.

Priporočeno dnevno odmerjanje preparata je 5 g praška (1 priložena merica): BCAA = 1.800 mg (L-levcin = 900 mg, L-izolevcin = 450 mg, L-valin = 450 mg), L-glutamin = 1.900 mg, L-lizin = 550 mg, Vitamin C = 125 mg.

NUCLEO AMIN sestavljajo proste, samostojne aminokisline v čisti kristalinični obliki in v optimalnih koncentracijah, ki se absorbirajo v krvni obtok praktično takoj po zaužitju zato so organizmu nemudoma na voljo za tvorbo telesu lastnih celičnih proteinov. Njihova biorazpoložljivost je skoraj 100 %, njihov neto izkoristek maksimalen in brez odvečnih odpadnih produktov, ki lahko sicer neugodno obremenjuje telo.

Za razliko od proteinskih pripravkov, ki se morajo po vnosu, v prebavilih, s pomčjo encimov proteaz, šele razgraditi na posamezne aminokisline, ki so lahko šele nato na voljo za absorpcijo. Tudi izkoristek aminokislin po denaturaciji proteinov je v primerjavi z vnešenimi prostimi aminokislinami bistveno nižji, učinek kasnejši, in energetsko neugoden. Hkrati pa proste aminokisline dodatno ne obremenjujejo organizma z odpadnimi dušikovimi metaboliti, kar je velikega pomena za paciente z ledvičnimi obolenji.


                                                                                                                                 TELOpng

TEMELJNA DEJSTVA:

Aminokisline so osnovni gradniki človeških celic, tkiv, organov, torej vseh telesnih struktur. Ne proteini. Aminokisline. Proteini so sestavljeni iz aminokislin.

Glutamin je najpomembnejša aminokislina za izgradnjo imunskih celic, torej obrambnega sistema organizma. Preparat NUCLEO AMIN vsebuje visoko koncentracijo glutamina.

Lizin je naslednja, zelo pomembna aminokislina za krepitev imunosti. Tudi lizina vsebuje NUCLEO AMIN veliko.

Vitamin C je najpomembnejši vitamin za normalno delovanje našega imunskega sistema in je pomemben katalizator biokemijskih reakcij pri povezovanju aminokislin v beljakovine oz. celice imunskega sistema. Tudi vitamina C vsebuje NUCLEO AMIN zadostno količino za normalno delovanje imunskega sistema.

Aminokisline Levcin, izolevcin, valin, lizin in glutamin organizem nujno potrebuje tudi za izgradnjo svojega skeleta, ki telesu omogoča normalno delovanje vseh drugih telesnih organov. Torej za tvorbo kosti, mišic, sklepov, vezivnih tkiv, kože, ki jih v največji meri sestavljajo prav te aminokisline; tudi teh je v preparatu NUCLEO AMIN zadostna koncentracija.

                                                                                                                                        GLUTAMINpng 

AMINOKISLINE so torej ključne molekule za izgradnjo vseh telesnih celic, tkiv in organov našega telesa.

NUCLEO AMIN, prehransko dopolnilo, pakiranje 100 g, 20 dnevnih odmerkov, cena 22,78 €.

NUCLEO AMIN lahko naročite pri našem podjetju, plačilo po povzetju.